21 10 2011Peugeot iOn IZ PRVE ROKE
Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik je rektor ljubljanske Univerze; za pol leta je prevzel ključe Peugeotovega iOna. In bil navdušen.
Fotografija Željko Stevanić, IFP d.o.o.
Na Univerzi ste dobili v uporabo Peugeotov električni avto – iOn. Ste še vedno prepričani o električni prihodnosti mobilnosti, saj tematiko – kot doktor kemijskih znanosti in strokovnjak za litij-ionske akumulatorje – zelo dobro poznate?
Še vedno. Dejstvo je, da je promet eden glavnih onesnaževalcev okolja in da bo treba zmanjšati izpuste, s tem pa tudi CO 2 ter prašne delce. Električni avtomobili bodo zelo verjetno namenjeni predvsem mestnemu prometu. Lahko bi postali znanilci nove paradigme, ki bo zamenjala glavne značilnosti potrošniške družbe. Sedaj kapital izdeluje (z oglasi pa promovira) produkte pretežno za posameznega kupca, sčasoma pa bo vedno več izdelkov za skupnosti. S skupnostjo mislim skupno last in uporabo prevoznega sredstva, ko bo skrb za okolje prevladala nad individualizmom. V skrbi za planet bomo pač morali spremeniti navade, se odpovedati nekaterim navideznim svoboščinam, vendar bo tudi električna prihodnost prijazna do posameznika, o tem sem prepričan.
Kje so največje težave sedanjih električnih avtomobilov? Je to domet, cena, porabnikom neprijazno okolje (pomanjkanje polnilnic) ali dolgotrajno polnjenje?
Vse to. Vendar avtomobilska industrija obstoječo tehnologijo zelo hitro dopolnjuje. Zato so težave, ki jih zaznavamo danes, jutri že rešljive, in spremembe so pred vrati. Kdaj se bodo v celoti zgodile, pa ni lahko napovedovati. Osebno sicer mislim, da bo energent prihodnosti vodik. Ali bo vodik uporabljen v gorivnih celicah za pogon elektromotorja, mogoče celo v motorju z notranjim zgorevanjem ali na nek tretji način, pa bomo videli.
Nekateri kot material prihodnosti omenjajo cink …
Nekateri so res prepričani, da bi litij-ionske akumulatorje lahko zamenjale baterije cink-saj je na zemlji cinka precej več kot litija, jaz tega ne verjamem. Prej se bomo po moje srečali z baterijami litij-žveplo oziroma litij-zrak.
Kakšna prihodnost nas torej čaka pri akumulatorjih?
Industrija bo sčasoma poskrbela za daljšo življenjsko dobo akumulatorjev, torej vsaj do deset let, kolikor povprečno uporabljamo sodobne avtomobile. Poskrbeti bodo morali več ciklov (torej večje število polnjenj in praznjenj), predvsem pa se bo skrajšal čas polnitev. akumulatorjev se verjetno ne bo bistveno zmanjšala, bodo pa po mojem akumulatorji standardizirani, tako bo uporabnik zapeljal na, recimo temu, polnilno postajo in prazen akumulator v minuti zamenjal s polnim. Bodimo potrpežljivi, izdelek se mora še razviti, kot govorili o otroškem srcu, ki mora še zrasti.
Ste se kaj vozili z iOnom?
Sem. Sicer ima nekaj slabosti majhnih avtomobilov, a po mestu je prav navdušujoče okreten in tih. V vožnji po mokrih krožiščih je treba kar paziti s plinom, saj je navora veliko. Zanimivo pa je, da postaneš veliko pozoren na to, kaj vse porablja energent, šele v takem avtomobilu vidiš, kako požrešni klimatska naprava in drugi električni uporabniki. Namenoma pa sem enkrat naredil preskus, sem nadaljeval vožnjo, čeprav je na instrumentni plošči kazalo 0 kilometrov pri dometu. Naredil sem še 20 kilometrov. S Peugeotovim iOnom prevozil več kot dva tisoč kilometrov in bil avtomobilom navdušen. Državi predlagam, čim prej izdatno subvencionira nakup, vsaj mestu v Sloveniji pa razmislek, da bi mestno zamenjali za mestni električni avto. Pri projektu bi z veseljem sodeloval.